Bistvo avtorske pravice je, da brez avtorjevega dovoljenja uporaba njegovega avtorskega dela praviloma ni dovoljena.

Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo moralne in materialne avtorske pravice ter nekatere druge pravice avtorja. Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela, materialne avtorske pravice pa varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje izkoriščanje svojega dela.

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost, kot na primer registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano (na primer, ko pisatelj napiše roman, je to delo že varovano in ima avtor na njem avtorsko pravico). Enako velja za ustvarjalce, katerih dela so dostopna na spletu.

Avtorska pravica je časovno in vsebinsko omejena. Traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti. Vsebinske omejitve avtorske pravice oziroma tako imenovane izjeme od avtorske pravice pa pomenijo, da je mogoče avtorsko delo uporabljati brez dovoljenja avtorja, vendar ob plačilu avtorskega honorarja (zakonita licenca), ali pa je avtorsko delo mogoče uporabljati brez dovoljenja avtorja in brez plačila avtorskega honorarja (prosta uporaba), na primer citat z namenom ponazoritve.

Poleg avtorske poznamo tudi sorodne pravice. Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Gre za pravice, s katerimi se zagotovi varstvo nad končnim rezultatom dejavnosti tistih, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti. Imetniki sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV-organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz.