Kršitev pravice intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo in gre za dovoljene izjeme ali omejitve pravic imetnika (npr. na področju avtorske in sorodnih pravic). V tem primeru imetnik zoper to osebo ne more uspešno uveljavljati svojih pravic.

Pristojni organi ugotavljajo, ali dejanja tretjih oseb glede na okoliščine posameznega primera in zakonodajo pomenijo kršitev pravice intelektualne lastnine, ter v primeru ugotovljene kršitve ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Urad RS za intelektualno lastnino ni pristojen za izvajanje kakršnih koli ukrepov v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vendar pa sodeluje z drugimi organi, ki imajo takšne pristojnosti.

Od okoliščin primera oziroma načina kršitve je odvisno, kateri državni organ bi v okviru svojih pristojnosti imetniku pravic lahko pomagal v takem primeru. Imetnik lahko pridobi informacije o možnih ukrepih v primeru kršitev pri naslednjih državnih organih:

- carinski organi: Finančna uprava RS – Uprava za carine,

- Tržni inšpektorat RS,

- Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije – Sektor za gospodarsko kriminaliteto,

- Urad RS za intelektualno lastnino.

Pravno pomoč lahko imetniku nudijo odvetniki oziroma odvetniške pisarne in v nekaterih primerih pri Uradu RS za intelektualno lastnino registrirani patentni zastopniki ali zastopniki za model in znamke. Imetnik pravice intelektualne lastnine lahko izbira med uporabo civilnih, kazenskih in upravnih ukrepov.

Več o tem si lahko preberete tukaj.