Domenski spori

Večina podjetij posluje po spletu in na svojem spletnem mestu, s katerim se predstavijo strankam. Vsako spletno mesto ima svoj lastni naslov, domeno. Največkrat se podjetja odločijo za registracijo domene v obliki imena, pod katerim poslujejo (firma), ali znamke, ki so jo registrirala.

Domene so pomemben pripomoček za lažje brskanje po spletnih straneh in pomemben identifikator poslovanja na internetu.

Kaj storiti, če želite registrirati domeno, za katere menite, da imate pravico do nje, pa jo že uporablja nekdo drug? Ali se tisti, ki registrira domeno, ki ni v vaši lasti, okorišča na račun vaše registrirane znamke?

 

Domena

Vsaka naprava, povezana v internet, ima edinstven naslov, ki je sestavljen iz niza števil (npr. 193.2.1.87). Imenuje se "naslov IP". Da si uporabniku ni treba zapomniti zapletenega zaporedja števil, sistem domenskih strežnikov (DNS) olajša uporabo interneta tako, da naslovu IP dodeli besedne naslove, tako imenovane domene, pri katerih so različne ravni med seboj ločene s piko (npr. pf.uni-lj.si). Namesto da uporabnik v brskalnik vnese številčni naslov IP, lahko vnese domeno.

Domena je pomemben način identifikacije pri spletnem poslovanju.

 

Razlika med domeno in znamko

Izraza domena in znamka nista sopomenki. V primerjavi z znamko domena ni pravica intelektualne lastnine.

Za znamko je značilno, da varuje le blago in/ali storitve, za katere je registrirana, in da je ozemeljsko omejena. To pomeni, da velja le na območju, za katero je registrirana.

Domena ni vezana na določeno območje in se uporablja globalno, zato mora biti vsaka domena edinstvena (primer: le en nosilec ima lahko domeno mojepodjetje.si, vendar pa imata domeni mojepodjetje.si in mojepodjetje.com lahko dva različna nosilca).

Če ima podjetje že registrirano znamko, to ne pomeni samodejne pravice do uporabe istoimenske domene. Podjetja, ki šele začenjajo poslovati, lahko pred registracijo domene poleg njene razpoložljivosti preverijo tudi obstoj morebitnih podobnih znamk in se tako izognejo poznejšim težavam in stroškom.

 

Domenski spor

Kaj storiti, če ste imetnik znamke in želite registrirati istoimensko domeno, a ta ni več na voljo?

Ste ugotovili, da obstaja domena, ki je enaka vaši firmi?

Če menite, da ste upravičeni do domene, ki jo je registriral nekdo drug, lahko sprožite domenski spor in od nosilca domene zahtevate, da vam prepusti v uporabo svojo registrirano domeno.

Domenski spor s končnico .si

Domenski spor glede domene s končnico .si lahko imetnik pravice (pritožnik) sproži, kadar hkrati dokaže naslednje tri okoliščine:

  • da ima močnejšo pravico do domene (npr. je imetnik enake ali zamenljivo podobne znamke ali firme, domena krši avtorsko pravico, domena je enaka njegovemu osebnemu imenu, ima registrirano geografsko označbo ali ima kakšno drugo, po slovenskem pravu priznano močnejšo pravico),
  • da nosilec domene nima pravno priznanega interesa do te domene in
  • da je bila domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.

V Sloveniji se domenski spori lahko rešujejo pred sodiščem, možen pa je tudi postopek alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS).

Postopek ARDS se sproži pri Registru .si, ki deluje v okviru Arnesa, odločitev pa je obvezujoča za nosilce domen, registrarje in Register. Gre za hiter in stroškovno učinkovit način reševanja domenskih sporov, ne izključuje pa možnosti, da se spori rešujejo s sodnimi postopki.

Postopek ARDS pri Registru .si obravnava samo domene s končnico .si.

Več o tem lahko preberete na spletni strani: www.register.si/ards-smernice/.

Drugi domenski spori

Spore za domene z generično zgornjo domeno (gTLD; generic Top-Level Domain), kot so .aero, .asia, .biz, .cat, .com, .coop, .info, .jobs, .mobi, .museum, .name, .net, .org, .pro, .tel in .travel, rešuje Center Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za arbitražo in mediacijo po pravilih enotne politike za reševanje domenskih sporov (tako imenovani Uniform Domain Name Dispute Resolution Policy oziroma UDRP).

Tudi nekateri registrarji državnih (geografskih) domen, kot so .ac, .ae, .au, .bs, .cy, .ie, .gt, .mx, .tt, .nl, .tm, .ve in druge, so se odločili uporabljati ta postopek. Postopek UDRP se ne uporablja za vse državne domene, ampak le za tiste, za katere so se nacionalni registracijski organi prostovoljno odločili sprejeti UDRP.

Spore pod .eu rešujeta WIPO in Češko arbitražno sodišče (glej https://eurid.eu/en/register-a-eu-domain/domain-name-disputes/).

Dodatne informacije o postopku alternativnega reševanja sporov na podlagi UDPR pri WIPO (v angleškem jeziku): https://www.wipo.int/amc/en/domains/.

Države, ki se za to možnost niso odločile, so sprejele svoja postopkovna pravila, ki pa so zelo podobna pravilom postopka UDRP. To velja tudi za domeno .si in domeno .eu.

Mednarodne domenske spore lahko rešujejo tudi druge organizacije.