Najnevarnejša skupina ponarejenih izdelkov so zagotovo zdravila, saj neposredno vplivajo na zdravje ljudi. Ponarejena zdravila s kršenjem pravic intelektualne lastnine povzročajo škodo zakonitim proizvajalcem, a hkrati pomenijo veliko večje tveganje za zdravje in življenje ljudi. Poleg nevarnosti za zdravje posameznika, ponarejena zdravila spodkopavajo tudi zaupanje javnosti v zdravstveni sistem.

Ponarejena zdravila se večinoma izdelujejo v popolnoma neustreznih pogojih, vsebujejo nepreverjene sestavine, ki so velikokrat slabše kakovosti ali celo strupene. Včasih zdravilnih učinkovin sploh ne vsebujejo ali pa so te prisotne v nepravilnih odmerkih, posledica je odsotnost pričakovanega terapevtskega učinka ali pa škodljivi učinki zaradi predoziranja. Pri teh izdelkih, drugače kakor pri registriranih zdravilih, pristojni organi niso potrdili njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti, zato prinašajo številna tveganja in zaplete in imajo lahko resne posledice za zdravje.

Po podatkih Interpola so v ponaredkih zdravil našli tudi toksične snovi, kot je na primer podganji strup. Zaupati ne gre niti specifikaciji na embalaži tovrstnih izdelkov, saj vas proizvajalci lahko hitro preslepijo. Embalaža je pogosto zelo kakovostna in je videti popolnoma enako kot pri pravih zdravilih. Včasih lahko razliko med originalnim zdravilom in ponaredkom odkrijejo šele z laboratorijskimi testi.

Ponarejene so lahko vse vrste zdravil, od tako imenovanih »lifestyle« zdravil, to so zdravila za izboljšanje erektilne disfunkcije oziroma tako imenovane »modre tabletke« in zdravila za hujšanje, do poceni zdravil proti bolečinam in antihistaminikov ter vse do zdravil za smrtno nevarne bolezni, kot so zdravila za zdravljenje raka, zdravila za AIDS, antibiotiki, v državah v razvoju pa predvsem zdravila proti malariji in tuberkulozi, kot ugotavljajo v Svetovni zdravstveni organizaciji (članek v angleškem jeziku).

V zadnjih letih je odkritih tudi vedno več ponarejenih substanc za povečanje telesne moči, kot so anabolični steroidi in poživila. Večina teh substanc je v prosti prodaji tako ali tako prepovedana, zato jih lahko najdete na »črnem trgu«, kar pa že samo po sebi pomeni grožnjo za vaše zdravje.

Ponarejanje zdravil je visoko dobičkonosen posel, uporaba svetovnega spleta za oglaševanje in dobavo izdelkov neposredno potrošnikom po vsem svetu pa storilcem omogoča preprost način delovanja. Brez dragih laboratorijskih testov je ponaredke zdravil vse težje odkriti in obstaja nevarnost, da bi ponarejena zdravila vstopila v zakonite dobavne verige. Zato se na področju zdravil, ki so eni najbolj reguliranih izdelkov na trgu, sprejemajo številni ukrepi za preprečevanje vdora ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Tako je bila leta 2011 sprejeta Direktiva 2011/62/EU (angl. Falsified Medicines Directive – FMD), katere določbe so bile z Zakonom o zdravilih prenesene v slovenski pravni red. Direktiva 2011/62/EU določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci zdravil, trgovci z zdravili na debelo, paralelni trgovci in posredniki. Direktiva določa tudi ukrepe pri prodaji zdravil prek spleta z uvedbo skupnega EU-logotipa za identifikacijo zakonitih spletnih lekarn. Pri nakupu zdravil izven lekarn z ustreznim dovoljenjem ste izpostavljeni velikemu tveganju in s tem lahko ogrožate svoje zdravje ali celo življenje, zato bodite pri nakupu zdravil prek spleta previdni. Kadar sumite, da je zdravilo, ki ste ga kupili ali pa vam je bilo izdano na recept, ponarejeno, o tem obvestite Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Več informacij o nakupu zdravil prek spleta je na voljo na spletni strani JAZMP. O tveganjih pri nakupovanju zdravil na spletu si lahko preberete tudi na spletni strani Evropske agencije za zdravila (v angleškem jeziku).

Za preprečevanje vdora ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo, se je z Direktivo 2011/62/EU vzpostavila tudi obveznost namestitve zaščitnih elementov na vsa zdravila, ki se izdajajo na recept. Več o zaščitnih elementih na zdravilih si lahko preberete na strani JAZMP.

Takoj za zdravili so drugi najbolj nevarni ponaredki kozmetični izdelki. Ličila, kreme in drugi lepotni izdelki se pogosto množično ponarejajo, na spletu pa jih prodajajo nepooblaščeni ponudniki. Tovrstni ponaredki lahko vsebujejo strupene in škodljive snovi, med katerimi so našli že arzen, živo srebro, svinec in podganje iztrebke.

Ob nakupu ponarejenega kozmetičnega izdelka ne morete vedeti, kdo je proizvajalec, kaj izdelek vsebuje in ali je varen za uporabo. Prav tako ni nobenega zagotovila, da je bil izdelek proizveden v sterilnem okolju. Da bi se izognili nevšečnostim, ki jih nakup ponarejenih kozmetičnih izdelkov lahko potegne za seboj, kupujte kozmetiko zgolj pri zaupanja vrednih prodajalcih.

V preteklosti ljudje hrane in vsakdanjih gospodinjskih izdelkov niso povezovali s ponarejanjem. V zadnjih letih pa zasežejo vedno več ponarejenih živil in drugih gospodinjskih izdelkov. Med ponaredki je lahko vse od piškotov, mesa, riža, morske hrane, čokolade, olivnega olja, šamponov do zobnih past, dezodorantov, juh v vrečki, detergentov in gelov za tuširanje.

Proizvajalci, ki ponarejajo gospodinjske izdelke, uporabljajo podstandardne surovine in med proizvodnim procesom ne izvajajo nadzora higiene in kakovosti, kar se kaže v slabši kakovosti izdelkov ali celo v zdravju škodljivih sestavinah. Proizvajalce ponarejenega blaga je zelo težko izslediti. Še težje je potem ugotoviti, zaradi katerega živila se počutite slabo oziroma zbolite.

Med živili, ki jih najpogosteje ponarejajo, so mleko v prahu za dojenčke, jušna osnova v kockah, sir, kava, olivno olje in testenine. Žal se mnogi od teh izdelkov najdejo na policah trgovin in supermarketov. Ta podatek kaže na organiziran kriminal, ki prodre tudi v zakonito dobavno verigo. Ker je ponarejeno blago po pravilu slabše kakovosti in izdelano v nehigienskem okolju, lahko pomeni resno nevarnost za zdravje in dobro počutje potrošnikov. V nekaterih primerih so v ponarejenih živilih našli celo nevarne oziroma tvegane sestavine. Poleg ponarejenih živil in pijače organi kazenskega pregona redno odkrivajo tudi druge vrste ponarejenega blaga, kar daje jasno vedeti, da organizirane kriminalne združbe pogosto sodelujejo pri trgovanju z vedno širšo paleto različnega ponarejenega blaga.

Europol v sodelovanju z Interpolom in organi drugih držav vsako leto v operaciji, poimenovani »Opson«, izvaja različne akcije proti aktivnostim kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z distribucijo in prodajo ponarejenih živil in pijače v EU in drugje po svetu ter zaseže ogromne količine ponaredkov, ki bi lahko bili zdravju nevarni oziroma so oporečni.

Več o akcijah Europola na področju ponaredkov živil (operacija Opson).

Ponarejevalci proizvajajo široko paleto različnih avtomobilskih delov, tudi zavorne ploščice, zračne blazine in filtre. Iznajdljivi proizvajalci ponaredkov v svojo korist uporabljajo rast spletnega trgovanja z avtomobilskimi deli in tako ljudem ponujajo vedno več ponarejenih avtomobilskih delov. Večina tega blaga ni skladna z varnostnimi standardi, kar lahko povzroči okvare vozil s smrtnim izidom. Poleg avtomobilskih delov so bila odkrita tudi ponarejena cestna kolesa višjega cenovnega razreda in dodatna oprema za kolesarje, kot so na primer čelade.

Zavorne ploščice so običajno narejene iz mešanice jeklene volne ali drugih kovin, ki jih drži skupaj smola ali skupek keramičnih materialov. Poročilo Evropske komisije »Too good to be true« (v angleškem jeziku) je razkrilo, da so odkrili ponarejene zavorne ploščice, ki so bile izdelane iz lesnih sekancev ali celo zbite trave – ne ravno iz materialov, na katere bi se lahko zanesli pri ostrem zaviranju na avtocesti!

Niti ponarejena »platišča iz zlitin« niso nujno varna. Skoraj gotovo ne vsebujejo dovolj aluminija in nimajo zagotovil kakovosti in varnosti na cestah. Tudi če nekatera kolesa dobro delujejo, to še ne pomeni, da bodo dobro delovala vsa, poleg tega pa ne morete biti prepričani, kdo je njihov proizvajalec. Proizvajalci ponaredkov ne upoštevajo zapletenih in strogih standardov proizvodnje, saj ti pomenijo dodatne stroške.

Otroške igrače so še en sklop izdelkov, za katere veljajo strogi predpisi in visoki standardi kakovosti. Pred nakupom cenejšega ponaredka se torej vprašajte, ali ni tveganje za zdravje otroka preveliko. Med pogostimi ponaredki so lesene igrače, pobarvane z barvo, ki vsebuje svinec; figurice trolov, ki vsebujejo parafin; plišasti medvedki, ki zaradi neustrezno pritrjenih oči pomenijo tveganje za zadušitev, in mnoge druge.

Žal je tudi med igračami in igrami ogromno ponaredkov. Če odkrijete ponudbo, kjer so vam ponujene znane znamke iger po presenetljivo nizkih cenah ali pa prodajalci prikazujejo svojo ponudbo prek nenavadnih prodajnih kanalov, se nakupu raje izognite. Takšno blago ni prestalo ustreznih pregledov varnosti, ki jih sicer izvajajo zakoniti proizvajalci igrač in iger.

Bodite pozorni tudi na igrače ter igre, ki jih prodajajo na tržnicah in sejmih, saj te pogosto ne izpolnjujejo varnostnih zahtev in so lahko zelo nevarne za majhne otroke. A da ne bo pomote – igrača, ki ne sledi zakonskim zahtevam, ni nujno ponaredek. Lahko gre zgolj za izdelek slabe kakovosti, znamka pa ni nujno ponarejena.

Na kaj morate biti pozorni pri kupovanju iger/igrač za otroke, si lahko preberete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Elektronske naprave so lahko kar precejšen finančni zalogaj za potrošnika – in priložnost za zaslužek ponarejevalcev na drugi strani. Med ponaredki najdete vse, od pametnih telefonov, polnilcev, slušalk, glasbenih sistemov, sušilcev za lase, likalnikov, kodralnikov pa do televizorjev in drugih naprav.

Nihče vam ne more zagotoviti, da bo ponaredek pravilno deloval in da bo varen za uporabo. Poleg tega, da se ponarejene elektronske naprave lahko hitro pokvarijo, vi pa ste ob denar, so taki ponaredki lahko zelo nevarni. Kratki stiki na slabo izdelanih kablih lahko povzročijo požar, slabo izdelana naprava pa vas lahko poškoduje tudi na druge načine. Ponaredki elektronskih naprav zato lahko pomenijo veliko tveganje za zdravje in varnost. Elektronske naprave morajo izpolnjevati stroge varnostne zahteve, ponarejeni in piratski izdelki pa so izven uradnega nadzora in lahko povzročijo močan električni udar, kratek stik ali pa se celo vžgejo.

Žgane pijače in vino so še posebej priljubljeno blago, ki ga ponarejajo organizirane kriminalne združbe. Pogosto polnijo poceni vino v steklenice s ponarejenimi nalepkami za drago vino, včasih v ponarejene žgane pijače celo dodajajo čisti alkohol. Proizvodne metode so med ponarejevalci v zadnjih letih vse bolj dovršene. Nekatere organizirane kriminalne združbe upravljajo lastne proizvodne linije, vključno s pakiranjem in označevanjem izdelkov. Bolj podel način pa je uporaba zakonitih proizvodnih linij en dan na teden ali mesec za proizvodnjo ponaredkov (vir: Ocena ogroženosti zaradi kaznivih dejanj na področju intelektualne lastnine, EUIPO in Europol, 2019).

Zakoniti proizvajalci alkoholnih pijač pri izdelavi uporabljajo etanol, ki je v zmernih količinah varen za pitje. Poročilo Združenega kraljestva o kriminalu kaže, da kriminalne združbe v ponarejenem alkoholu uporabljajo poceni nadomestke, kot sta metanol in izopropanol. Izopropanol se običajno uporablja v detergentih, odstranjevalcih laka za nohte in sredstvih za čiščenje oken. Možne posledice zaužitja so lahko bolečine v trebuhu in utrujenost, začasna ali trajna slepota, koma ali celo smrt. Preberite si poročilo Združenega kraljestva o kriminalu 2013-2014 (v angleškem jeziku).

Tudi tobačni izdelki, večinoma cigarete, so pogosto na seznamu odkritih ponaredkov. Angleško združenje lokalnih uprav (LGA) je avgusta 2014 podalo izjavo za javnost in medije obvestilo, da so carinski organi zasegli več milijonov ponarejenih cigaret. Nekatere so bile polnjene z mrtvimi muhami, človeškimi iztrebki, azbestom, prahom, prstjo in neobičajno veliko količino rakotvornih kemikalij.

Še posebej velja biti previden pri elektronskih cigaretah, saj ponaredki pomenijo večje požarno tveganje, ker niso izdelani tako, da bi se ugasnili, ko jih nehate kaditi.

Danes med najbolj regulirane izdelke na svetu spadajo pesticidi, zato ni presenetljivo, da se v EU trguje s številnimi njihovimi ponaredki. V zadnjih letih je zaznati povečanje števila zasegov ponaredkov fitofarmacevtskih sredstev. Ti lahko uničijo pridelke in polja ter resno ogrozijo zdravje živali (na primer čebel), kmetov in potrošnikov. Organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s ponarejanjem pesticidov, prodajajo svoje izdelke tako, da na izdelek namestijo lažne etikete znamke ali uporabljajo etikete v jezikih, ki niso jeziki EU. V vse večjem številu primerov uvažajo le sestavine in nato v EU izdelajo ponarejene pesticide.

Več si lahko preberete na strani Evropskega združenja za varstvo rastlin (ECPA) ali letaku ECPA.

Vse informacije v zvezi s prodajo nelegalnih pesticidov lahko sporočite Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.