Ponaredki vseh vrst lahko resno ogrozijo vaše življenje, saj lahko vsebujejo škodljive in strupene snovi ali pa so narejeni neustrezno. Ponarejajo se skoraj vse vrste blaga: izdelki modne industrije in tekstila, čedalje pogosteje pa tudi drugo vsakodnevno potrošno blago: od baterij, polnilcev, kozmetičnih izdelkov, igrač, izdelkov za osebno nego, elektronskih in gospodinjskih pripomočkov, pa do hrane in pesticidov ter zdravil, katerih neustreznost lahko ogrozi zdravje in življenje potrošnikov.

Tovrstni izdelki lahko pomenijo različna tveganja za vse potrošnike, vključno z otroki. Ponaredki namreč niso pod ustreznim nadzorom pristojnih organov in niso varnostno preverjeni.

Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (Observatorij) je raziskal povezavo med ponarejenimi in nevarnimi izdelki z vidika kršitve pravic intelektualne lastnine ter neskladnosti z veljavnimi zdravstvenimi in varnostnimi standardi. Študija je pokazala, da lahko ponarejeno blago pomeni zelo nevarna tveganja za končnega uporabnika, ki segajo od lažjih poškodb do nesreč s smrtnim izidom. Vzroki ugotovljenih tveganj so slaba izdelava, uporaba slabšega materiala oziroma komponent, pa tudi pomanjkanje razumevanja predpisov ali varnostnih mehanizmov.

Bodite previdni, kajti tudi varnostne oznake in oznaka CE so lahko ponarejene. Igrače, orodje, avtomobilski deli, elektronske naprave in zdravila so lahko še posebej nevarni, če so ponarejeni – zato ne tvegajte in raje izberite originalne izdelke!

Organizirane kriminalne združbe zanima le dobiček. Ni jim treba skrbeti za ugled in kakovost izdelka, še manj pa jim je mar za zdravje ljudi. Zato za proizvajanje svojih izdelkov uporabljajo poceni in škodljive sestavine.

Če prek spleta kupite ponaredek, tvegate zlorabo vaše kreditne kartice in prenos zlonamerne programske opreme/virusa na vaš računalnik.

Padec prodaje in posledično dobička inovativnih podjetij, katerih izdelki so ponarejeni, privedeta do izgube delovnih mest ter slabšega poslovanja podjetja. To vodi tudi v veliko izgubo davčnih prihodkov za celotno družbo. Zakonita podjetja so lahko izpostavljena nelojalni konkurenci nezakonitih podjetij, ki kradejo ideje drugih in jim zato ni treba vlagati v razvoj, ne plačujejo davkov niti dajatev. Na koncu je poslovni model ponaredkov slabši za vse – za vas kot potrošnika in za družbo kot celoto.

Večina ljudi, ki kupi ponaredek, tega ne povezuje z otroškim delom, nezakonitimi priseljenci ali novodobnimi sužnji za šivalnimi stroji. Vendar z nakupom ponaredka naredijo prav to – podpirajo izkoriščanje delovne sile in prisilno otroško delo.

V medijih nenehno krožijo zgodbe o velikih, znanih podjetjih, ki v revnih državah v razvoju izkoriščajo poceni delovno silo, njihovi delavci pa delajo v grozljivih delovnih razmerah. Kljub vsemu pa so ta podjetja vsaj pod neko obliko nadzora pristojnih organov in morajo dosegati minimalne zahteve.

Ponarejeno in piratsko blago pa je rezultat nezakonite proizvodnje na črnem trgu, zato delovne razmere v proizvodnji niso nadzorovane ali kako drugače regulirane. Delavci v teh tovarnah ali proizvodnih obratih so zato v zelo ranljivem položaju, saj je grožnja izkoriščanja in nehumanih delovnih razmer še večja kot pri priznanih podjetjih.

Radi poslušate glasbo, gledate televizijske serije, hodite v kino in občudujete umetniške fotografije na družbenih omrežjih? Morda celo sanjate o službi na področju filma, glasbe ali fotografije? Ustvarjalne dejavnosti so v celoti odvisne od naše pripravljenosti, da kot potrošniki plačamo za kulturne izkušnje, ki nam jih nudijo. Če nezakonito prenašate glasbo, filme in druge podobne vsebine, potem s tem ogrožate prihodek ustvarjalcev vsebin, v katerih tako uživate. Niso samo filmski zvezdniki tisti, ki živijo od zaslužka filmske produkcije. Z izkupičkom od filmov se morajo preživljati tudi tisti, ki so delali na prizorišču snemanja, snemalna ekipa, oblikovalci kostumov, umetniki ličenja, zvočni tehniki, tisti, ki so poskrbeli za administracijo, in tisti, ki so priskrbeli hrano.

Preden si s spleta na računalnik nezakonito prenesete film, ali si od fotografa »izposodite« fotografijo, pomislite, kakšen bi bil svet, če za vsa ta krasna umetniška dela ne bi nihče plačal. Če boste za svoja doživetja, ki vam jih nudijo kulturne stvaritve, plačali, bodo tisti, ki bogatijo naša življenja z umetniškim izražanjem, lahko še naprej ustvarjali nova dela, filme in glasbo.

Zaradi ponarejanja in piratstva so na izgubi tudi podjetja z intelektualno lastnino. Nanje oba pojava vplivata na različne načine.

Najprej se lahko pojavi manjše povpraševanje po originalnem blagu ali storitvah. Poleg tega lahko utrpijo izgube prihodkov od licenčnin. To se posledično izraža na izgubi prodaje in dobička inovativnih podjetij. Zaradi vodenja preiskav, sodnih in drugih postopkov za varstvo svojih pravic se povečajo stroški za nadzor in boj proti piratstvu in ponarejanju. Stroški lahko nastanejo z ukrepi (npr. razvoj zaščitnih znakov, embalaže), s katerimi se želijo podjetja zavarovati pred ponarejevalci. Dodatna finančna bremena nastanejo tudi z ozaveščanjem javnosti o problematiki, povezani s ponarejanjem in piratstvom; nekatera podjetja pa lahko zaradi pojava ogromnih količin ponaredkov na trgu zmanjšajo svoje naložbe v raziskave in razvoj.

Ponarejanje in piratstvo lahko povzročita tudi izgubo dobrega imena ali škodujeta ugledu originalnih znamk, predvsem zato, ker so potrošniki po nakupu razočarani zaradi slabše kakovosti izdelkov. Ta problem je še posebej pereč v malih in srednje velikih podjetjih, ki si ne morejo privoščiti stroškov za uveljavljanje svojih pravic intelektualne lastnine.

Se vam je že zgodilo, da ste prek spleta naročili uro, ki vam je bila všeč na družbenih omrežjih? Ko je ura končno prispela na vaš naslov, pa ste razočarano ugotovili, da sploh ni taka, kot je bila na fotografijah. Pašček ni usnjen, ime znamke pa je zapisano narobe. Očitno ste kupili ponaredek.

Ponaredki so običajno veliko slabše kakovosti od originalnih izdelkov. Ponarejevalci uporabljajo cenejše in slabše materiale kot proizvajalci originalnih izdelkov, zato morate poceni izdelek hitreje zamenjati, saj ne ustreza vašim pričakovanjem in standardom.

Praviloma se ljudje stvari, za katere vedo, da niso pristne, tudi hitreje naveličajo, užitek ob nakupu pa je kratkotrajen.

Proizvodnja ponarejenega in piratskega blaga je lahko zelo škodljiva za okolje, saj pristojni organi ne izvajajo nadzora nad takšnim blagom. Obstaja večje tveganje, da proizvajalci ponaredkov v okolje spuščajo škodljive strupene snovi, kemikalije in neznane snovi, ker niso skladne s postopki in uredbami, ki zagotavljajo odgovorno ravnanje. Če kupujete ponaredke, je približno tako, kot bi se požvižgali na ohranjanje okolja in spregledali ves trud, ki ga v to vlagajo vsi okoljsko zavedni posamezniki in podjetja.

Vsako leto so uničene ogromne količine ponarejenega in piratskega blaga, kot so sončna očala, torbice, čevlji, zdravila, elektronske naprave, baterije in fitofarmacevtska sredstva. Recikliranje ponarejenih izdelkov, še posebej elektronskih naprav, je težavno in drago zaradi vsebnosti toksinov in neznane kemijske sestave.

O izzivih, povezanih z odlaganjem ponarejenega in piratskega blaga, preberite več (v angleškem jeziku) v tem članku revije WIPO Magazine.

Zgornji primeri kažejo, da trgovanje s ponarejenim in piratskim blagom še zdaleč ni zločin brez žrtev. Prav nasprotno, gre za ključno grožnjo sodobnim gospodarstvom po vsem svetu, ki raste tako po obsegu kot tudi glede na svojo vrednost. Izsledki študij kažejo, da postaja problem v svetovni trgovini vse resnejši. Ponarejeno in piratsko blago po ocenah predstavlja 3,3 % vse svetovne trgovine. Negativne posledice zato vplivajo na vse nas.