Izrazi

Avtor

Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

Pravna oseba je lahko le imetnik (materialnih) avtorskih pravic, kadar jih avtor s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese nanjo. Torej pravna oseba ne more biti avtor dela, je pa lahko imetnik materialnih avtorskih pravic.

Avtorska dela

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Primeri avtorskih del so:

  • govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Kljub širini izraza »avtorsko delo« pa vsaka stvaritev vseeno ne spada v to skupino. Podrobnejšo razlago izraza »avtorsko delo« si lahko ogledate tukaj.

Avtorska pravica

Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu. Avtorju ta pravica pripada na podlagi stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost kot je na primer registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Avtorska pravica traja za čas življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti.

To področje v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

CE-znak

Večina izdelkov, ki se prodajajo na enotnem gospodarskem prostoru EU, mora nositi oznako CE, ki označuje skladnost izdelka z evropsko zakonodajo na področju varnosti, zdravja in varovanja okolja.

Oznaka CE je kratica besedne zveze francoskega izvora (Conformité Européene) in v prevodu pomeni »evropska skladnost«. Obstaja vrsta namenskih direktiv in kar nekaj harmoniziranih standardov, ki določajo na primer način delovanja, obliko, varnost in sestavo izdelkov, za katere je ob njihovem upoštevanju dovoljena prodaja znotraj prostora EU.

Dodatni varstveni certifikat

Dodatni varstveni certifikat je ena izmed pravic industrijske lastnine. Pod določenimi pogoji se lahko podeli imetniku osnovnega patenta ali njegovemu pravnemu nasledniku dodatno varstvo po izteku patenta, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred začetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve, na primer za zdravila.

Dodatni varstveni certifikat je lahko podeljen za obdobje največ 5 let, za zdravila, ki so bila preizkušena tudi za pediatrično rabo, pa se lahko to obdobje podaljša še za šest mesecev.

Geografska označba

Z geografsko označbo se zavaruje oznaka, ki označuje izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Trajanje geografske označbe časovno ni omejeno.

Področje geografskih označb je urejeno z več predpisi. Zakon o industrijski lastnini ureja geografske označbe za neživilske proizvode, ki jih je mogoče registrirati pri Uradu RS za intelektualno lastnino (na primer idrijska čipka in ribniška suha roba).

Geografske oznake za kmetijske pridelke oziroma živila ter za vina in druge proizvode iz grozdja in vina so urejene z Zakonom o kmetijstvu in Zakonom o vinu, ki sta v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Industrijska lastnina

Industrijska lastnina obsega pravice, ki varujejo tiste dosežke človekove ustvarjalnosti, ki pomenijo nove tehnične rešitve oziroma se uporabljajo v industriji ali gospodarstvu. Za pridobitev teh pravic je potreben postopek registracije pred ustreznim organom.

To področje v Sloveniji ureja Zakon o industrijski lastnini, ki med pravice industrijske lastnine uvršča patent, dodatni varstveni certifikat, znamko, model in geografsko označbo.

Intelektualna lastnina

Vrsta lastnine, ki izvira iz intelektualne aktivnosti človeka na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju.

Nanaša se na tri kategorije pravic: pravice industrijske lastnine, avtorsko in sorodne pravice ter druge pravice.

Model

Z modelom se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo.

Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25 let.

Nelojalna konkurenca

Nelojalna konkurenca pomeni dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.

Dejanja, ki štejejo za nelojalno konkurenco po slovenskem Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, so zlasti:

- dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti škodijo ali utegnejo škoditi ugledu in poslovanju drugega podjetja;

- prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga;

- dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;

- neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodb s kakšnim podjetjem, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem;

- neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je slednje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;

- dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi se darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja;

- nepooblaščena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali zastopnika drugega podjetja;

- protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti drugega podjetja.

Patent

Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Patent lahko traja 20 let od datuma vložitve prijave.

Ponarejanje

Ponarejanje je nepooblaščeno kopiranje oziroma posnemanje originalnega izdelka, ki ga varuje katera koli pravica industrijske lastnine (znamka, model, patent, geografska označba ali kakršna koli kombinacija). V praksi so znamke najpogosteje kršene pravice industrijske lastnine.

Piratstvo

Piratstvo se nanaša na kršitev modela ali avtorske in sorodnih pravic, s katerimi so varovana avtorska in druga dela kot so filmi, glasba, televizijske in radijske oddaje, knjige, slike, računalniška programska oprema in video igre. Danes je razširjeno predvsem spletno piratstvo. 

Plagiatorstvo

Plagiatorstvo pomeni prevzemanje in objavljanje tujega dela pod svojim imenom.

Poslovna skrivnost

Poslovna skrivnost je vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb.

Na podlagi slovenskega Zakona o poslovni skrivnosti poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

 

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Sorodne pravice

Izraz »sorodne pravice« se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Gre za pravice, s katerimi se zagotovi varstvo nad končnim rezultatom aktivnosti tistih, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti.

Imetniki sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov (npr. zgoščenk), filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz.

To področje v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Znamka

Znamka je načeloma lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti iz besed (vključno z imeni in priimki) ali slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če se lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugega podjetja. Znamka traja 10 let od datuma vložitve prijave in se lahko poljubno mnogokrat obnovi za nova desetletna obdobja.