Finančna uprava RS lahko po uradni dolžnosti zadrži blago, ki prihaja iz tretjih držav in za katerega sumijo, da je ponarejeno ali piratsko. Carinski organ bo o tem obvestil imetnika pravic, ki se lahko v desetih delovnih dneh izreče glede narave blaga in vloži zahtevo za njegovo uničenje.
Sodelovanje s carinskim organom v Sloveniji
Kadar imetnik pravic intelektualne lastnine sumi, da do kršitev prihaja ob vnosu ali iznosu blaga iz Slovenije ali drugih držav, lahko zaprosi za pomoč carinske organe in vloži zahtevo za ukrepanje v postopku uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Carinskim organom lahko pošlje informacije, ki carinikom olajšajo odkrivanje ponarejenega ali piratskega blaga. Carinski organi lahko učinkovito ukrepajo glede posamezne pošiljke, če jim imetnik pravic zagotovi podrobnejše informacije o pošiljki.
Sodelovanje s carinskim organom v Sloveniji (Finančno upravo RS) se lahko začne po uradni dolžnosti ali na pobudo imetnika pravice intelektualne lastnine.
Zadržanje blaga po uradni dolžnosti
Prijava kršitve pravic intelektualne lastnine s strani imetnika pravic
Če ste imetnik pravic intelektualne lastnine, na primer znamke ali modela, in sumite, da se na carinsko območje EU uvaža ponarejeno ali piratsko blago, lahko o tem tudi sami obvestite carinske organe in vložite zahtevo za pomoč pri odkrivanju ponaredkov (zahteva za ukrepanje). Takšna zahteva velja eno leto in se lahko podaljša. Vložitev in obravnava zahteve je za imetnika pravice brezplačna.
Z zahtevo dodatno spodbudite carinske organe pri odkrivanju blaga, ki krši vaše pravice, saj jim s tem nudite potrebne informacije o samem blagu, hkrati pa že vnaprej sporočite podatke o kontaktni osebi, na katero se carinski organ ob najdbi blaga lahko obrne.
Carinski organi vas bodo kot imetnika pravic obvestili, če je ponarejeno ali piratsko blago prišlo v državo in pošiljko zadržali za deset delovnih dni.
Uničenje blaga
Imetnik pravice lahko zahteva uničenje blaga, s čimer uvoznik oziroma oseba, ki z blagom razpolaga (domnevni kršilec), lahko soglaša ali pa temu nasprotuje.
Če prejemnik blaga uničenju nasprotuje, lahko imetnik pravice zoper njega vloži tožbo in na sodišču dokaže, da so bile njegove pravice kršene. Če pa uničenju ne nasprotuje, se lahko blago na stroške imetnika pravice uniči, ne da bi se v sodnem postopku dokazovalo oziroma ugotavljalo, ali blago dejansko krši pravice intelektualne lastnine. Če se domnevni kršilec kljub pozivu ne izreče glede narave blaga, carinski organ lahko šteje, da je bila dana privolitev za uničenje blaga pod carinskim nadzorom po tako imenovanem poenostavljenem postopku.
Več o tem si lahko preberete tukaj.