Oktobra 2021 je Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem Urada EU za intelektualno lastino (EUIPO), skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavil novo študijo z naslovom Zloraba e-trgovanja za trgovino s ponarejenim blagom. Gre že za 9. tovrstno študijo skupnega sodelovanja med EUIPO in OECD.

Študija potrjuje, da spletno trgovanje spodbuja trgovino s ponarejenim blagom in postaja glavni dejavnik, ki omogoča distribucijo ponarejenih izdelkov. Raziskava analizira podatke carinskih zasegov blaga na zunanjih mejah Evropske unije (EU) in preučuje, kako ponarejeno blago konča v rokah potrošnikov. Spletna trgovina v zadnjih letih hitro narašča, trend pa se je še pospešil med pandemijo COVID-19. Potrošniki so zaradi ukrepov omejevanja gibanja izdelke kupovali prek spleta in se tako izognili obiskovanju fizičnih trgovin. Temu so se bila primorana prilagoditi tudi podjetja.

Večina spletne trgovine po vsem svetu je med podjetji, in sicer 82 % skupne vrednosti, preostalih 18 % (2019) pa predstavljajo podjetja, ki se ukvarjajo s poslovanjem med podjetji in potrošniki (B2C). Med letoma 2018 in 2020 se je spletna prodaja na drobno, B2C, v glavnih gospodarskih velesilah povečala za 41 %. Vse večja priljubljenost e-trgovanja pa je tudi tarča ponarejevalcev, ki e-trgovanje čedalje pogosteje uporabljajo za prodajo ponarejenih izdelkov potrošnikom.

Več kot 50 % ponarejenega blaga, ki je bilo zaseženo na mejah EU, izhaja iz spletnih trgovin, od tega več kot 75 % prihaja iz Kitajske. Sledijo ji Hongkong (5,7 %), Turčija (5,6 %) in Singapur (3,3 %). Kitajska je tudi prevladujoča država izvora glede na vrednost kupljenega ponarejenega blaga na spletu (68 %). Zasegi ponarejenega blaga so vključevali najrazličnejše izdelke, med katerimi prednjači obutev (33,7 % vseh zasegov), sledijo oblačila (17,3 %), parfumi in kozmetika (9,6 %), usnjeni izdelki (8,7 %), električni stroji in oprema (6,5 %), igrače (5,5 %) in zapestne ure (5,2 %).

Krajši povzetek v slovenskem jeziku in celotna študija v angleškem jeziku sta na tej povezavi.