Zasežena ponarejena zdravila

Uživanje ponarejenih zdravil ter uporaba medicinskih pripomočkov, ki niso odobreni s strani pristojnih institucij, lahko ogrozi zdravje, saj nimajo istega učinka kot originalni izdelki. Pri procesu proizvodnje ponaredkov lahko pride do kršitev higienskih pravil in standardov ter vprašljivih sestavin preparatov, kar povzroči dodatna resna zdravstvena tveganja.

V lanskem letu se je zaključila Europolova operacija Shield (Ščit). Usmerjena je bila v boj proti prodaji ponarejenih zdravil in snovi za doping. Pri operaciji so sodelovali organi pregona nekaterih držav članic EU (tudi iz Slovenije) ter drugih držav, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ter Inštitut za farmacevtsko varnost (Pharmaceutical Security Institute - PSI).

Med operacijo so zasegli velike količine zdravil (za zdravljenje raka, erektilne disfuncije, proti bolečinam, antihistaminike, pomirjevala, protivirusna zdravila in hipnotike) ter dopinških snovi v skupni vrednosti skoraj 73 milijonov EUR.

Med zaseženimi izdelki so bili tudi ponaredki, vezani na Covid-19, in sicer skoraj 33 milijonov medicinskih pripomočkov (obrazne maske, testi, kompleti za diagnozo), 8 ton surovin, kemikalij in protivirusnih zdravil ter 70.000 litrov higienskih razkužil.

Akcija je potekala v velikem obsegu, med marcem in septembrom 2020 so razkrili 25 kriminalnih združb, aretirali 667 osumljencev, 1.282 posameznikov je bilo prijavljenih pravosodnim organom, sproženih je bilo 95 sodnih postopkov. Zaseženih je bilo 25 milijonov enot zdravil in dopinških snovi. Zaprli so 10 skrivnih laboratorijev, spremljali 4.009 spletnih strani in onemogočili 453 spletnih mest.

Opravljenih je bilo 536 dopinških pregledov, od tega 148 med športnimi dogodki, 247 športnikov je bilo pregledanih na tekmovanjih (od tega jih je bilo 13 pozitivnih), 403 športniki so bili testirani med pripravami (4 pozitivni).

Kaj opažajo organi pregona?

Povpraševanje po zdravilih je porastu in temu so se prilagodile organizirane kriminalne skupine. Gre za visoke dobičke z majhnim tveganjem, k temu pa pripomorejo tudi potrošniki, ki nekritično uporabljajo zdravila zunaj predvidene uporabe ter jih jemljejo brez zdravniških receptov ali kontrole zdravnikov.

Število skrivnih podzemnih laboratorijev, v katerih izdelujejo zdravila, anabolične steroide in mamila, narašča. Prav tako se povečuje trgovina z antiepileptiki in sintetičnimi opioidi. Izdelki za doping se skoraj izključno prodajajo po spletu končnim potrošnikom (predvsem prek družbenih medijev). Večina onkoloških zdravil je z množično uporabo ponarejenih receptov preusmerjena iz zakonite dobavne verige. Narašča tudi nezakonita prodaja zdravil, pridobljenih s ponarejenimi ali ukradenimi zdravniškimi recepti. Glavno območje virov za oskrbo s surovinami za zdravila ostaja Azija.

Več (v angleškem jeziku) je na tej povezavi.