Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem Urada EU za intelektualno lastino (EUIPO), je skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavil novo študijo Zloraba pomorskega kontejnerskega prometa v svetovni trgovini s ponaredki. Glavni cilj poročila je ocena vrednosti, obsega in usmeritev trgovine s ponarejenimi in piratskimi izdelki. Tovrstna trgovina postaja pomemben vir dohodka za organizirane kriminalne združbe, predstavlja pa veliko škodo za gospodarsko rast, saj spodkopava prihodke podjetij in njihove spodbude za inovacije.

80 % vsega blaga, s katerim se trguje na mednarodni ravni, doseže kupce s pomočjo pomorskega prometa. Zasegi ponaredkov, poslanih v zabojnikih, predstavljajo sorazmerno majhen delež celotnega števila zasegov, predstavljajo pa 56 % celotne vrednosti zaseženih ponaredkov. Največ pošiljk ponaredkov izvira iz Vzhodne Azije, pri čemer vodita Kitajska in Hongkong (79 %), sledijo Indija, Malezija, Mehika, Singapur, Tajska, Turčija in Združeni arabski emirati. Narašča trgovanje s ponaredki v majhnih paketih, kar povzroča težji kazenski pregon.

Ponarejeni in piratski izdelki se pošiljajo z vsemi prevoznimi sredstvi, v zadnjih desetletjih predvsem z ladijskimi zabojniki na kontejnerskih ladjah. Tovrsten tovor omogoča preprosto tihotapljenje z malo tveganja. Gre za ponarejene izdelke, drogo ter celo migrante.

Več kot polovica zabojnikov, ki so prispeli z ladjami iz držav, znanih kot glavni vir ponaredkov, v EU vstopa skoz Nemčijo, Nizozemsko in Združeno kraljestvo. Bolgarija, Romunija, Hrvaška in Grčija imajo majhen obseg trgovine z zabojniki, vendar visoko stopnjo uvoza iz držav, za katere je značilno intenzivno ponarejanje. Nedovoljena trgovina s ponaredki ni prednostna naloga carinski organov, saj se pošiljke ponaredkov obravnavajo kot kršitve na področju trgovinske menjave in ne kot kriminalna dejavnost.

Globalna trgovina s ponarejenim blagom je leta 2016 znašala 460 milijard EUR ali približno 3,3 % svetovne trgovine. Ponarejeno blago je predstavljalo 6,8 % uvoza blaga iz tretjih držav v EU v vrednosti 121 milijard EUR.

Krajši povzetek v slovenskem jeziku in celotna študija v angleškem jeziku sta na tej povezavi.