Kršitve avtorskih pravic na spletu v EU

kršitve avtorskih pravic na spletu v eu.jpgUrad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil poročilo z naslovom Kršitve avtorskih pravic na spletu v Evropski uniji, ki preučuje dostop do piratskih vsebin (TV programi, glasba in filmi) v državah članicah EU v obdobju od januarja 2017 do septembra 2018. Podatki zajemajo fiksne in mobilne naprave ter glavne načine dostopa: pretakanje, prenos vsebine, torrenti in »ripanje« med pretakanjem.

Dobra novica je, da digitalno piratstvo v EU upada. Med letoma 2017 in 2018 se je dostop do piratskih vsebin zmanjšal za 15 %. Upad je bil najbolj izrazit pri glasbi (32 %), sledijo filmi (19 %) in TV  (8 %). Uporaba piratskih vsebin je leta 2018 v primerjavi z letom 2017 padla v vseh državah članicah, razen v Sloveniji, Malti in Latviji.

Najpogostejši način dostopa je pretakanje, ki predstavlja 75% vseh dostopov, največ kršitev pa je na področju dostopa do TV programov (skoraj 60 %).

Povprečni internetni uporabnik v EU je leta 2018 dostopal do piratske vsebine 9,7 krat mesečno. Največ dostopov do piratske vsebine je bilo v Latviji in Litvi, in sicer skoraj 26 na mesec, najmanjkrat – 4.6 krat mesečno, pa je internetni uporabnik do piratske vsebine dostopal na Finskem. Slovenski internetni uporabnik je v letu 2018 dostopal do piratske vsebine nekoliko pod povprečjem EU, največkrat do TV vsebin (6,19 krat), glasbe (2,23 krat) in filma (1,22 krat).

Piratstvo še vedno ostaja pomembna težava. Poročilo podaja razlago razlik med državami članicami s pomočjo analize številnih socialno-ekonomskih, demografskih in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uporabo piratske vsebine v določeni državi. Med socialno-ekonomskimi dejavniki naj bi na porabo piratske vsebine najbolj vplivala raven dohodka na prebivalca in obseg neenakosti: visok dohodek na prebivalca in nizka stopnja neenakosti dohodka sta povezana z nižjo stopnjo nedovoljene potrošnje. Pomembna je tudi celotna velikost trga, merjena s številom uporabnikov interneta v državi - povprečna poraba piratske vsebine je v večjih državah članicah manjša.

Piratstvo še vedno ostaja pomembna težava. Poročilo podaja razlago razlik med državami članicami s pomočjo analize številnih socialno-ekonomskih, demografskih in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uporabo piratske vsebine v določeni državi. Med socialno-ekonomskimi dejavniki naj bi na porabo piratske vsebine najbolj vplivala raven dohodka na prebivalca in obseg neenakosti: visok dohodek na prebivalca in nizka stopnja neenakosti dohodka sta povezana z nižjo stopnjo nedovoljene potrošnje. Pomembna je tudi celotna velikost trga, merjena s številom uporabnikov interneta v državi - povprečna poraba piratske vsebine je v večjih državah članicah manjša.

Poročilo (v angleškem jeziku)

Povzetek poročila (v slovenskem jeziku)