Evropejci in spoštovanje intelektualne lastnine

Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem Urada EU za intelektualno lastino (EUIPO), je 24. 11. 2020 objavil študijo z naslovom Evropski državljani in intelektualna lastnina: zaznavanje, ozaveščenost in ravnanje.

Obsežna študija je bila osredotočena na vprašanja splošnega poznavanja intelektualne lastnine (IL), ozaveščenosti o pomenu IL in škodi, ki jo povzročijo kršitve; vprašanja ponarejenega blaga in piratskih spletnih vsebin ter razlogov, da se kupijo ali uporabljajo; razpoložljivosti in kakovosti ponudbe zakonitih spletnih vsebin na ravni EU in na nacionalni ravni.

Večina vprašanih se strinja, da mora biti inovatorjem zagotovljeno varstvo pravic in plačilo, enako velja za spoštovanje dela umetnikov in ustvarjalcev. Tisti, ki se tega zavedajo, njihove pravice manj pogosto kršijo.

Za študijo je bilo opravljenih 25 636 razgovorov. Velikost vzorca anketiranih v Sloveniji je bila 1 001 oseba, enako kot v ostalih članicah EU, razen Cipra, Malte in Luksemburg, kjer je bil vzorec cca. 500 oseb.

Izsledek

83 % anketiranih se strinja, da kupovanje ponarejenega blaga uničuje podjetja in zaposlitve. Mlajši od 24 let pogosteje kupujejo ponarejeno blago (30 %) in menijo, da je sprejemljivo kupiti ponarejene luksuzne izdelke, če je cena izvirnega izdelka previsoka. Razpoložljivost cenovno dostopnih pristnih izdelkov je glavni razlog, da kupci ne bi kupovali ponarejenega blaga. Mladi, ki v zadnjem letu niso namerno kupili ponarejena blaga, so kot razlog navedli slabo izkušnjo z nakupom v preteklosti.

Glede piratskih vsebin se je mnenje, da je uporaba nezakonitih virov sprejemljiva, zmanjšala, delež tistih, ki menijo, da je ravnanje sprejemljivo, če ni na voljo zakonitih možnosti, pa ostaja nespremenjen.

Kako se je odrezala Slovenija?

Delež Evropejcev, ki priznajo, da so v zadnjih dvanajstih mesecih namerno kupili ponarejeno blago, se je zmanjšal, mladi (15-24) bolj verjetno priznajo, da so ponaredke kupili namerno. Takih je 10 %, v Sloveniji 12 %.

Piratske spletne vsebine: na vprašanje, ali je sprejemljivo nezakonito pridobivanje vsebin z interneta, kadar ni na voljo legalne možnosti, se jih s trditvijo največ strinja v Bolgariji (50 %), najmanj (7 %) pa na Finskem. Slovenija je s 35 % na devetem mestu, povprečje EU je 28 %.

Na vprašanje, ali je sprejemljivo nezakonito pridobivanje vsebin z interneta, če gre za osebno uporabo, je Slovenija skupaj z Latvijo na prvem mestu (46 %), najmanj bo prikimalo Dancev - 13 %, povprečje EU je 27 %.

Delež Evropejcev, ki so priznali, da so v zadnjih 12 mesecih namerno dostopali, prenesli ali pretakali vsebine iz nezakonitih spletnih virov, je najvišje v Luksemburgu (18 %), na drugem mestu je Slovenija (17 %), na zadnjem Romunija (4 %).

Povzetek v slovenskem jeziku in celotna študija v angleškem jeziku sta na tej povezavi.