Evropski opazovalni urad za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine (Observatory), ki deluje pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, je objavil poročilo z naslovom “Kvalitativna analiza o tveganjih ponaredkov za potrošnike”. Poročilo pomeni prvi korak k povečanju ozaveščenosti o pojavu organiziranega kriminala prodaje ponaredkov, ki bi lahko ogrozili zdravje in varnost državljanov EU.

Študija prikazuje obseg tveganj ponarejenega blaga za zdravje, kot je razvidno iz opozoril v sistemu RAPEX (angl. Rapid Alert System for non–food consumer products). To je sistem za hitro izmenjavo informacij  o nevarnih neživilskih proizvodih, namenjenih potrošnikom v Evropski uniji, za katere je bilo ugotovljeno, da bi pri uporabi v skladu s svojim namenom lahko predstavljali resno nevarnost za potrošnike v skladu s predpisi o splošni varnosti proizvodov in edini sistem, ki je na voljo za poročanje o ukrepih, ki so jih sprejeli organi proti nevarnim proizvodom na trgih v evropskih državah.

Sistem RAPEX se nanaša na proizvode, ki so nevarni in ponarejeni ali vsaj domnevno ponarejeni in jih kot take označujejo organi za nadzor trga. Študija se osredotoča na sedem najpogostejših tveganj, ki predstavljajo skoraj 92% vseh ugotovljenih tveganj: kemična tveganja, poškodbe, zadavljenje, zadušitev, električni šok, poškodbe sluha in požarna tveganja.

Analiza opozoril v sistemu RAPEX od leta 2010 do leta 2017 kaže, da:
· Za 97% registriranih nevarnih ponarejenih izdelkov je bilo ocenjeno resno tveganje.
· Največ opozoril se je nanašalo na igrače, ki so jim sledili oblačila, tekstil in modni izdelki. Končni uporabniki 80% blaga, ki je bilo prijavljeno kot nevarno in ponarejeno, so bili otroci (igrače, predmeti za nego otrok in otroška oblačila).
· Najpogosteje poročano tveganje (32%) je bilo povezano z izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam in toksinom, ki bi lahko povzročili akutne ali dolgoročne zdravstvene težave zaradi takojšnje ali dolgotrajne izpostavljenosti.
· 24% nevarnih ponarejenih proizvodov je predstavljalo več različnih nevarnosti za uporabnike.
· Vzroki ugotovljenih tveganj so segali od slabo izdelanih izdelkov, uporabe slabšega materiala oziroma komponent do pomanjkanja razumevanja predpisov ali varnostnih mehanizmov.
· Kot največji vir nevarnih ponarejenih izdelkov v EU je bila zabeležena Kitajska, saj je med letoma 2010 in 2017 73 % teh izdelkov izviralo iz Kitajske, 13 % pa iz Evropske unije.

Študija je pokazala, da lahko ponarejeno blago predstavlja zelo nevarna tveganja za končnega uporabnika, ki segajo od lažjih poškodb do nesreč s smrtnim izidom. Poročilo poudarja pomanjkanje informacij in ozaveščenosti glede problematike nevarnega in ponarejenega blaga, zato je treba storiti več za pridobitev podatkov o tem pojavu. Opredeljena so bila tudi področja, na katerih bi lahko v prihodnjih letih sprejeli nadaljnje ukrepe.

Celotna študija (v angleščini) je dostopna na tej povezavi.